RADMIRJE

Vas Radmirje leži ob desnem bregu Savinje, ob križišču cest proti Logarski Dolini, Celju in Gornjem Gradu. Dolina, ki jo z obeh strani obkrožajo gozdovi, je tu še zadnjič široko odprta in se začenja že v smeri proti Ljubnemu vse bolj ožiti; zato Radmirje za razliko od Ljubnega, Luč ali Solčave – še ne vzbuja vtisa alpskega naselja.

O preteklosti kraja, podobno kot o Ljubnem, ne vemo mnogo. Profesor Orožen je ugotavljal tudi v Zgornji Savinjski dolini keltske in rimske vplive, ki bi jih morda lahko razširili tudi na to območje, vendar smemo za najstarejši, ohranjeni pomnik preteklosti šteti šele tukajšnjo podružnično cerkev sv. Mihaela, ki se prvič omenja leta 1395. O cerkvi sv. Barbare so ohranjeni podatki iz leta 1569, na njenem mestu stoji sedaj župnijska cerkev sv. Frančiška, ki je bila izgotovljena leta 1725. O nekajstoletni zgodovini kraja in njegovih prebivalcev bi nam lahko marsikaj povedala cerkvena kronika, ki pa je bila žal med drugo svetovno vojno uničena.
Šola je bila v Radmirju osnovana že leta 1840, Gasilski dom z društvom leta 1898, že pred prvo svetovno vojno so imeli prebivalci svojo pošto; med obema vojnama pa je bila podoba vasi, poleg naštetega, naslednja:
V Radmirju sta delovali dve trgovini, pet gostiln, ena krojaška in ena čevljarska obrt, Plavičerska (splavarska) zadruga ter osem žag. Lesnih trgovcev je bilo pet. Prosvetni dom so dogradili leta 1939, istega leta so dobili v vasi enofazno elektriko.
Med obema vojnama so Radmirci pogosto in uspešno delovali v amaterskih dramskih skupinah.

Ustavimo se še ob dragocenostih urejene cerkvene zakladnice, ki predstavlja edinstven kulturno zgodovinski spomenik! Cerkev sv. Frančiška, nekoč znamenito romarsko središče, hrani v svoji zakladnici tale darila iz 18. stoletja:
- kelih cesarice Marije Terezije iz leta 1751 (zlato in srebro)
- kelih Marije Jožefe iz leta 1763 (zlato)
- monštranco, dar nadvojvodinje Marije Ane iz leta 1747 (zlato, srebro in drugi kamni)
- mašni plašč, dar cesarice Marije Terezije, njeno lastnoročno delo iz leta 1750
- dva mašna plašča, dar poljske kraljice Marije Jožefe iz leta 1753
- mašni plašč, dar avstrijske nadvojvodinje Marije Elizabete iz leta 1757
- mašni plašč, dar francoskega kralja Ludvika XVI. iz leta 1763 itd.
V plaščih so v ornamente uvezane zlate in srebrne niti.

Posebno mesto v vasi si zasluži gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1898 in zelo aktivno deluje še danes, saj šteje okoli 260 članov in tako močno povezuje prebivalce Radmirja, še posebno skrb pa namenja delu z mladimi. Za povezovanje na športnem področju pa deluje Športno društvo Flosar Radmirje.


DRUŠTVO DANES

Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje je pred desetimi leti stopilo med stoletnike, saj je bilo ustanovljeno leta 1898.

Društvo operativno in preventivno pokriva vasi Radmirje in Juvanje ter del zaselkov Tera, Savine in Florjana.
V društvo je danes včlanjenih skupaj 269 gasilcev oz. gasilk, od tega 208 članic in članov, 23 mladink in mladincev ter 38 pionirk in pionirjev. V operativi deluje 54 operativnih gasilcev in gasilk.
Društvo je dobro organizirano in uspešno deluje. Vodi ga 18 članski upravni odbor društva, v katerem je večina operativcev. Organizacijsko je društvo vključeno v Gasilsko zvezo Zgornjesavinjske doline, operativno pa je društvo vključeno v Občinsko poveljstvo občine Ljubno.
V Upravnem odboru so organizirane: komisija za delo z mladimi, komisija za delo z ženami in komisija za delo z veterani. Zlasti aktivna in uspešna je komisija za delo z mladimi, v kateri deluje tudi dramska skupina mladih.
Društvo ima gasilski dom z orodiščem in večnamenski prostor z dvorano za kulturne in ostale prireditve. . Za operativno dejavnost sta namenjeni dve vozili, in sicer GVC 16/25 in GVM 1 ter motorno črpalko Rosenbauer, ter ostalo potrebno opremo za požare in za druge naravne nesreče.
Društvo je zelo močno na strojno tehničnem kadru in veliko svojih članov tudi izobražuje. Vsako leto na različnih tekmovanjih sodeluje z desetimi do dvanajstimi desetinami.
Ob sedanji uspešni organiziranosti in aktivnem delu ob številnem podmladku in njihovem nadaljnjem vključevanju, se za prihodnost uspešnega dela in razvoja ni bati.